Zakaj je dobro biti član gobarskega društva

Kaj neki počnejo gobarska društva? Spodbujajo gojenje gob na vrtu ali spodbujajo nabiranje v naravi? No, karkoli že, ta društva pridejo prav s kakšnim predavanjem o razlikovanju med užitnimi in neužitnimi gobami, da nam ni potrebno pristati na urgenci. Vsak gobarski navdušenec si mora namreč nabrati kakšno izkušnjo ali dve preden lahko z gotovostjo reče, da si lahko določeno gobo brezskrbno pripravimo. Tako na spletnih straneh nekega gobarskega društva najdemo različna predavanja o gobah, od prepoznavanja zdravilnih gob, predavanja o gojenju gob, o nevarnih gobah in klasična predavanja vezana na letni čas – spomladanske, jesenske in zimske gobe. Poleg tega organizirajo izlete v naravo, kjer seveda iščejo gobe in jih potem v društvenih prostorih prepoznavajo – strokovno temu pravijo determiniranje. Potem seveda pripravijo še razstave za nečlane.

In koliko je takih društev v Sloveniji? Po razpoložljivih podatkih naj bi bilo v Sloveniji 26 gobarskih društev. Zakaj je še dobro biti član gobarskega društva? Zato, da te ob vsak dan spreminjajoči se zakonodaji nekdo spominja ali opominja na posameznosti. Tako lahko vsak, še tako  navdušen gobar nabere le 2 kg gob naenkrat, že nad najdiščem jih mora očistiti in dati v pleteno košaro in ne plastično vrečko ali vedro. Določeno je tudi katere gobe se lahko nabirajo in kje, saj so nekatere zaščitene – kar 41 vrst je takih. Društvo vas opominja na “stranske učinke” gobarjenja, t.j. na srečanje z živalmi v gozdu in pravilno ravnanje ob takem dogodku ter na bolezni, ki posredno pretijo tudi v gozdu, kot je klopni meningoencefalitis. V društvu si izmenjujejo še recepte z gobami, ter ob kaki priložnosti pripravijo še pokušino. In kar je ključno za vse nepoznavalce, vas na izletih po terenu seznanijo s predeli, ki so bogati z gobami.

Če ste do sedaj oklevali z včlanitvijo v najbližje gobarsko društvo, ste si zdaj gotovo premislili, saj je koristi od takega članstva kar nekaj.